čof čez lužo (in kar brez dežnika)

Haj! Tegale nisem počela pa že uff...precej dolgo..in mislim, da je skrajni čas da vas spet zasipam z zadevami, ki se mi peljejo po glavi. Jeah, i is weird, i knowz. i feelz. so goodz. no whatever :)
Danes šibam čez lužo, prvič. Prvič zares za toliko časa. Filing je smešen, ampak tripa. Zaenkrat se še ne zavedam. Sedim na tleh v sobi v kupu oblačil , knjig , makeupa, barvic in raznega nea very potrebnega materiala in se borim z mislijo da moram v 23 kg spravit vse, kar rabim. Huh..to je kr naloga...vsi k me poznate vete, da bi lahk to kvoto zasedla že s čočipi al pa uhani npr.

Kakorkoli...veselim se novih izkušenj, veselim se neznanega sveta...veselim se vseh novih doživetij...in polna sem adrenalina. Hkrati pa sem tudi polna straha pred neznanim...in kr malo prestrašena, koliko enega znanja mi bo ta izkušnja dala ne samo o meni sami...ampak o odnosih, ki jih puščam za seboj...Koliko ljudi se bo dejansko še spomnilo takrat name, na koga se bom spomnila jaz. Te dni opažam da imam ob sebi res čudovite ljudi. Veliko vas je, ki ste me spravli te dni v solze (ko je to tako zelo teško, ha?) s takšnimi in drugačnimi pozornostmi. Veliko vas je tudi takšnih s katerimi sem imela ravno zaradi tega najbolj iskrene in pristne pogovore in trenutke...za kar sem spet zelo vesela. Vsi , ki vas imam rada to dobro veste in vsem, ki ste bili te dni še posebej z menoj- iskrena hvala vam..brez vas bi bilo vse sivo...

Pogrešala bom sicer tečkasto Ljubljano in opravljivo Celje...zavistne obraze in prijatelje, ki to niso..pogrešala bom rezance iz dabude pa domačo banjo..pogrešala bom Cubino šnufanje zjutraj pa pijačkanje ob lublanci, pogrešala bom vonj po akademiji..pogrešala bom lutke..pa burek na postaji..pa žuranja kle..pa debate s Tejo na balkonu (sestanke!)..pa kinky talking with my girls..in pogrešala bom opominjanje moje familije na vse kar nardim narobe (in hvala vam zato!)..in pogrešala bom ljubezen..v vseh možnih oblikah..ki jo imam tukaj in jo pršim...in my dearest..Zaneta, ki je v vsem tem tkao potrpežljiv in supportive (da roke narazen, da pokaže kako zelo- pa ne uspe)..da se vsak dan znova čudim...
Pogrešala bom tudi strica, ki pod blokom prodaja jagode.

Ampak dost...

Se slišimo, ko bom tam, kjer bom ustvarila nove pogrešanja vredne odnose in reči..in vas z njimi skos pitala :))

Hey ho...let's go..

Kisses& love *

Nea

Žrem kapljice. Eno za drugo hlastam. Režim se kot obupen zavaljen maček iz Alice. Oh, ti režalka jaz. Medtem ko gola tečem in me obliva dež, z vsako pustim tam nekaj nemira, ki sem ga prinesla. Je sauvent sauvon dans les flaques. mMm..ti si morje, jaz pa gola skala.

Očitno sem si danes spet oblekla prevelika krila.
Paše mi.

Vem ,da ne smem, a ravno zato je tako zelo mamljivo. Vem, da ne znam, a ravno to me žene, k temu, da to storim. Vem da sem proti vsemu temu tako prekleto drobcena, pa vendar se že samo zaradi vseh Ne-jev počutim grozno veliko in polno.
Zato me premika misel po tem, kar prihaja in želja po novem obrazu, ki si ga "oblačim" , medtem ko pridno pospravljam spomine in rišem črte med občutki sramu in popuščanja.
Najhuje je tistim, ki bežijo pred vsem nemirom. Tem, ki ne čutijo vseh nihajev pred orgazmom in šepetov vetra. Tem, ki nimajo nikoli občutka, da bodo od čustev eksplodirali.
Kjub vsem verigam, še vedno verjamem v bližino dveh. V moč, ki jo lahko dve bitji združita, pa čeprav jo prav tako lahko tudi razdelika. Ksh.
star časopisni članek, jutro s cvetnim prahom zaradi katerega kiham, mačkarija, tike tike tačke, nostalgično...
daj, daj...natoči mi že "kave"...

Priznam. Sem nepopravljiv estet. Ajebiga.

Peče, razžira, občutek je neopisljivo gromozanski. Poslavljati se od ljudi, ki ti pomenijo cel svet, jih na kakršnikoli način spustiti od sebe, čeprav bi jih najraje stisnil v svojo pest, potisnil k srčnemu utripu in poglobil v večnost.


Bil je čas užitkov, teka po pesku, pogrezanja vanj in vse globje sva se pogrezala midva. Čeprav sem vedela da je nekje rok trajanja, da se bodo podrle te palačice in fantazijski svetovi, sem se prepustila. Izčrpavala sva se s pogovori in prižgala sva ogenj dolgim zimskim, najinim nočem.

Še dolgo po tem, ko se je to res zgodilo, še vedno delim jutra s teboj, četudi jih sovražim in opazujem zahod s teboj, na drugi strani mesta.

Manipuliram s svojimi čustvi, da so videti zabledela in preč...pa tudi z vetrom, da ti še vedno nosi moje lepe misli...in poljube.

Pravijo, da se ni na nikogar, oz. na nič sploh dobro navezati v tolikšni meri, da brez tega ne gre več. A jaz se vedno znova najbolj evforično in veselo oklepam spominov, takšnih ali drugačnih malenkostnih dejanj, ki mi pomenijo cel svet in navsezadnje ljudi, ki jim uspe vstopiti v moje življenje, ljudi, ki jih imam rada, ki mi lepšajo življenje. Tako teško je reči, da bi se z vsemi temi delčki mozaika, mojega življenja, lahko kakorkoli poslovila. So tu, so jaz...in čeprav mnogokrat zaradi njihove odsotnosti, ali pa ker krepko zavijugajo pod mojimi pričakovanji boli in gre mnogo solzic in prečakanih, naučakanih ali kako drugače pretprenih trenukov...Je občutek, da me osrečujejo še zmeraj tisti balzam, za katerega sem pripravljena plačati vso ceno.
Ne znam se iti polovičarskih stvari, čustev, odnosov, življenja. Doživljam maksimalno, zajemam in črpam z vsem, kar imam in ko želim dati, dam vse. Pa naj bo še tako narobe ali kakorkoli čudno...

Morda sem jaz tista, ki živi oranžno. Jaz imam svoj pomarančni svet.

The distance it is no real friend
And time will take its time
And you will find that in the end
It brings you me -
This lonely sailor.
Oh, yes, I'm ready for the storm...