Peče, razžira, občutek je neopisljivo gromozanski. Poslavljati se od ljudi, ki ti pomenijo cel svet, jih na kakršnikoli način spustiti od sebe, čeprav bi jih najraje stisnil v svojo pest, potisnil k srčnemu utripu in poglobil v večnost.


Bil je čas užitkov, teka po pesku, pogrezanja vanj in vse globje sva se pogrezala midva. Čeprav sem vedela da je nekje rok trajanja, da se bodo podrle te palačice in fantazijski svetovi, sem se prepustila. Izčrpavala sva se s pogovori in prižgala sva ogenj dolgim zimskim, najinim nočem.

Še dolgo po tem, ko se je to res zgodilo, še vedno delim jutra s teboj, četudi jih sovražim in opazujem zahod s teboj, na drugi strani mesta.

Manipuliram s svojimi čustvi, da so videti zabledela in preč...pa tudi z vetrom, da ti še vedno nosi moje lepe misli...in poljube.