Aloha. Ja, vem..smotka sem...nobenih pisarij zadnje dni. Fej me bodi! Kot bi rekel nekdomenizelopomemben »s pepelom se posipam« ! hehe.
Anyways..v tem času je minil en mesec, sedaj sem že pri mesecu in pol, kar živim na tejle smešni celini. Občutki so smešni, sploh ko delam primerjave od prej in zdej. Tukaj se vsak dan zgodi ogromno reči, odvrti veliko zgodb, zato kar teško vse povzamem, veliko sprememb pa opažam na sebi. Ko sem prišla sem, sem si vse pretirano gnala k srcu, vsako napako v službi, vsak ne tako zelo posrečen pogovor v angleščini, vsak preveč zapraulen dolar zard bedarije ipd...Bila sem ful prestrašena in nesigurna, kar se je pa za 100 stopinj zasukalo. Ponosna sem, ker se z vsakim dnem tukaj učim obvladovat novo okolje, vsak dan spoznam ogromno ljudi. Par dni nazaj sem pisala o tem, da imam poleg svoje službe body artista, zdaj novo službo-portretista. Reč se je zgodila precej spontano..En dan sem opazovala sodelavko Steph, kako je portretirala eno družino, jaz sem tisti dan delala henna tatooje. In me je prevzelo eno tako risanjetožje, ker sem res ful pogrešala use skupaj. In sem se začvekala s Steph, ki mi je povedala, da itak so dali ven razpis za nove artiste in, da sej pocukam njihovega supervisorja Sama za roko. Tega seveda par dni nisem nardila, ker sem cincljala in ker so vsi med potretisti res hudi risarji. In je nekega dne prišel Sam po mene, ko sem delala hair wrapping..postavu me je pred dejstvo (kar je za človeka kot sem jst najboljša reč) in je reku pejt, riš pa fjertik. In sem šla. Ko sva prišla pred njihov »oltar« je tam sedela ena prikupna ženica, s kodri kakšne si jst tut želim imet ko bom starčica, zrihtana totalno odštekan in je čakala da jo narišem. Sam mi je dau škatlo s kredami in ostalo meniljubo kramo in sem začela. Use u men se je tresl, ker sem mela zadaj še mojo šefico Jamie in dva moška (ki jih do takrat nisem poznala) in par minut za tem je uletela še ena lepa bjondina. Ženski ki sem jo risala sem ponosno razlagala od kod prihajam, ona je pohvalla mojo angleščino in sem kr zrastla in tako naprej. Ko sem končala sva portret s Samom dala v okvir, nakar se vsi prej našteti zberejo okrog in mi povejo da so družina Kamans in,da je ženska, ki sem ji risala portret Tricia Kamans, šefica same firme, ki je razširjena all over Amerika. V tistem trenutku nisem vedla al se nej pogreznem nekam, teleportiram v varen objem nekoga domov, spijem kr celga Captain Morgana al kričim od veselja. Usi so bulli v mojo risbo, nihče mi ni hotel povedat, kdo so, da ne bi imela treme (kar sem jo mela že brez tega). Trisha je rekla, da me definitivno hočejo v skupino portretistov in Ben (sin) je nekaj pokritiziral mojo sketchy line. Sam me je objeu in Jamie (šefica) mi je čestitala. Dobila sem svojo mapo, svoje krede in ostale reči in šla... U bistvu sem bla tok polna nekih filingov, da ne vem če sem se sploh zahvalla in rekla adijo. Usedla sm se na eno klopco blizu..in zamislla...faking shit. Fak fak fak. Tak sem se opravičujem izrazu jebeno ponosna nase. Dogajajo se mi reči, za katere si nikoli nisem mislila, da bi zbrala dovolj poguma, samozavesti, časa, volje..kakorkoli...in se obračajo. Obrestuje se trud, obrestuje se vse, kar na poti s svojimi odločitvami izgubljam.
Zakonca Kamans prideta v ta park enkrat na 2,3 leta pokukat kako jima laufa biznis. Ustavite se za par dni, da prečekirata vse obratujoče reči, data kakšen nasvet, organizirata training, odvisno. Spoznala sta se več kot 40 let nazaj prav v tem parku, kjer je bila Tricia potretistka, on (nevemnjegovegaimena) pa pripravljalec hrane. To je bila hardcore ljubav in skupaj sta po parih letih ustanovila podjetje Kamans art shoppes, ki po Ameriki prodaja art material, organizira takšne in drugačne umetniške storitve, deluje v zabaviščnih parkih, ima šole, kjer se poučuje risanje, slikanje, fotografiranje ipd. Imajo ogromno skupino fotografov, ki jih lahko najameš za evente ali karkoli drugega. Skratka reč s konceptom. V našem parku imata na tleh zvezdo, kjer sta se prvič lupčknla, v simbol in spomin njune ljubavi. Lepo. Res.
Vsak dan ko rišem ljudi in se z njimi pogovarjam dobim miljon vtisov. In tut ko tega ne počnem, ko sedim na postaji, ko plešem zunaj..Stvar, ki je definitivno worth it so ljudje. V zadnjih dneh se me je zelo dotaknil en deklič, Alyssa..tudi portretistka. Tako strong in jekleno bitje, da srce stane. Ona je ena izmed tistih ljudi, katerih poslušaš zgodbo in se ne moreš načudit, kako so lahko brez vsega, kar so v življenju zgubili sploh tu, ko pa dodaš še njihovo sijočkost, energijo in predvsem pozitivo, pa vse skupaj zgubi rdečo nit. Alyssa je poleg usega najbolj kinky, inteligentno bitje ever. Danes sem zvedla d ji je umrla mamca, na kar je nekak celo čakala (od zelo daleč stran od doma). Naučila me je ene strpnosti,ki jo potrebuješ za velike odločitve v življenju. Naučila me je, da se dejstva, da imaš nekoga rad, ne kaže samo na eno paleto načinov, ampak jih je vesolje mnogo. Ko to pišem jočem, ker si ne znam predstavljati bolečine, ki jo sedaj to modrosti in lepega polno dekle nosi...pa vendarle. Aly je ena izmed tistih ljudi, ki so delček sestavljanke postajanja mene predvsem boljše in zrelejše in en izmed tistih razlogov, s katerimi bom tovrstne izkušnje sigurno ponavljala dokler bom dihala.
Podobne reči kot z Aly lahko naštevam forever. Včasih se preprosto usedem sredi ulice na tla (ali sredi parka) in opazujem ljudi, ki prihajajo mimo. Svašta...ampak res svašta.Tolk barv, oblik, vzorcev, načinov hoje, govora, jezikov. En dan sem opazovala eno elephant debelo gospo kako je pojedla 3 elephant ears (testo s cimetom in rjavim sladkorjem v velikosti pice) in sem se počutla ful seksi in skinny :D Stisne me ko vidim kakšen parček, ki se krega kdo ima koga raje (that's what i always loved to do!!). Stisne me, ko pride k meni družina in si hčerkica da naredit hair wrapping in ji mamca svetuje pri izbiri barv...in si mislim where is my mom? :/
Above it all sem postala adrenaline junkie. Par dni nazaj sem ugotovila, da je gugalnica (taka za odrasle) najboljša reč na svetu. King da ka-prihajam soon! Ko sem v doubtu al pa kakorkoli pa samo plešem in je use super. No matter ali delam, ali kuham, ali sem v mcdonaldsu, ali sredi clevelanda...ali sem na plesišču...pomaga! and it feels great ;)
Zajemam z veliko žlico vsako drobnarijo ki mi pride na proti in potem z velikim cedilom cedim tisto, kar je res vredno in pustim, da tli. In je toplo v srčku.
Vse čez lužo vas lepo pozdravljam, tisti, za katere pa na pomolu na katerem preživim svoje pretuhtajoče momente in večere strmim v zvezdice in si mislim, da naj vas pozdravijo na drugi strani, pa itak veste. Poljubljam in objemam. Ljubim in radujem. Na gasa in max.
Nea
