torek, 19. julij 2011

When doubt, just dance.



Aloha. Ja, vem..smotka sem...nobenih pisarij zadnje dni. Fej me bodi! Kot bi rekel nekdomenizelopomemben »s pepelom se posipam« ! hehe.

Anyways..v tem času je minil en mesec, sedaj sem že pri mesecu in pol, kar živim na tejle smešni celini. Občutki so smešni, sploh ko delam primerjave od prej in zdej. Tukaj se vsak dan zgodi ogromno reči, odvrti veliko zgodb, zato kar teško vse povzamem, veliko sprememb pa opažam na sebi. Ko sem prišla sem, sem si vse pretirano gnala k srcu, vsako napako v službi, vsak ne tako zelo posrečen pogovor v angleščini, vsak preveč zapraulen dolar zard bedarije ipd...Bila sem ful prestrašena in nesigurna, kar se je pa za 100 stopinj zasukalo. Ponosna sem, ker se z vsakim dnem tukaj učim obvladovat novo okolje, vsak dan spoznam ogromno ljudi. Par dni nazaj sem pisala o tem, da imam poleg svoje službe body artista, zdaj novo službo-portretista. Reč se je zgodila precej spontano..En dan sem opazovala sodelavko Steph, kako je portretirala eno družino, jaz sem tisti dan delala henna tatooje. In me je prevzelo eno tako risanjetožje, ker sem res ful pogrešala use skupaj. In sem se začvekala s Steph, ki mi je povedala, da itak so dali ven razpis za nove artiste in, da sej pocukam njihovega supervisorja Sama za roko. Tega seveda par dni nisem nardila, ker sem cincljala in ker so vsi med potretisti res hudi risarji. In je nekega dne prišel Sam po mene, ko sem delala hair wrapping..postavu me je pred dejstvo (kar je za človeka kot sem jst najboljša reč) in je reku pejt, riš pa fjertik. In sem šla. Ko sva prišla pred njihov »oltar« je tam sedela ena prikupna ženica, s kodri kakšne si jst tut želim imet ko bom starčica, zrihtana totalno odštekan in je čakala da jo narišem. Sam mi je dau škatlo s kredami in ostalo meniljubo kramo in sem začela. Use u men se je tresl, ker sem mela zadaj še mojo šefico Jamie in dva moška (ki jih do takrat nisem poznala) in par minut za tem je uletela še ena lepa bjondina. Ženski ki sem jo risala sem ponosno razlagala od kod prihajam, ona je pohvalla mojo angleščino in sem kr zrastla in tako naprej. Ko sem končala sva portret s Samom dala v okvir, nakar se vsi prej našteti zberejo okrog in mi povejo da so družina Kamans in,da je ženska, ki sem ji risala portret Tricia Kamans, šefica same firme, ki je razširjena all over Amerika. V tistem trenutku nisem vedla al se nej pogreznem nekam, teleportiram v varen objem nekoga domov, spijem kr celga Captain Morgana al kričim od veselja. Usi so bulli v mojo risbo, nihče mi ni hotel povedat, kdo so, da ne bi imela treme (kar sem jo mela že brez tega). Trisha je rekla, da me definitivno hočejo v skupino portretistov in Ben (sin) je nekaj pokritiziral mojo sketchy line. Sam me je objeu in Jamie (šefica) mi je čestitala. Dobila sem svojo mapo, svoje krede in ostale reči in šla... U bistvu sem bla tok polna nekih filingov, da ne vem če sem se sploh zahvalla in rekla adijo. Usedla sm se na eno klopco blizu..in zamislla...faking shit. Fak fak fak. Tak sem se opravičujem izrazu jebeno ponosna nase. Dogajajo se mi reči, za katere si nikoli nisem mislila, da bi zbrala dovolj poguma, samozavesti, časa, volje..kakorkoli...in se obračajo. Obrestuje se trud, obrestuje se vse, kar na poti s svojimi odločitvami izgubljam.

Zakonca Kamans prideta v ta park enkrat na 2,3 leta pokukat kako jima laufa biznis. Ustavite se za par dni, da prečekirata vse obratujoče reči, data kakšen nasvet, organizirata training, odvisno. Spoznala sta se več kot 40 let nazaj prav v tem parku, kjer je bila Tricia potretistka, on (nevemnjegovegaimena) pa pripravljalec hrane. To je bila hardcore ljubav in skupaj sta po parih letih ustanovila podjetje Kamans art shoppes, ki po Ameriki prodaja art material, organizira takšne in drugačne umetniške storitve, deluje v zabaviščnih parkih, ima šole, kjer se poučuje risanje, slikanje, fotografiranje ipd. Imajo ogromno skupino fotografov, ki jih lahko najameš za evente ali karkoli drugega. Skratka reč s konceptom. V našem parku imata na tleh zvezdo, kjer sta se prvič lupčknla, v simbol in spomin njune ljubavi. Lepo. Res.

Vsak dan ko rišem ljudi in se z njimi pogovarjam dobim miljon vtisov. In tut ko tega ne počnem, ko sedim na postaji, ko plešem zunaj..Stvar, ki je definitivno worth it so ljudje. V zadnjih dneh se me je zelo dotaknil en deklič, Alyssa..tudi portretistka. Tako strong in jekleno bitje, da srce stane. Ona je ena izmed tistih ljudi, katerih poslušaš zgodbo in se ne moreš načudit, kako so lahko brez vsega, kar so v življenju zgubili sploh tu, ko pa dodaš še njihovo sijočkost, energijo in predvsem pozitivo, pa vse skupaj zgubi rdečo nit. Alyssa je poleg usega najbolj kinky, inteligentno bitje ever. Danes sem zvedla d ji je umrla mamca, na kar je nekak celo čakala (od zelo daleč stran od doma). Naučila me je ene strpnosti,ki jo potrebuješ za velike odločitve v življenju. Naučila me je, da se dejstva, da imaš nekoga rad, ne kaže samo na eno paleto načinov, ampak jih je vesolje mnogo. Ko to pišem jočem, ker si ne znam predstavljati bolečine, ki jo sedaj to modrosti in lepega polno dekle nosi...pa vendarle. Aly je ena izmed tistih ljudi, ki so delček sestavljanke postajanja mene predvsem boljše in zrelejše in en izmed tistih razlogov, s katerimi bom tovrstne izkušnje sigurno ponavljala dokler bom dihala.

Podobne reči kot z Aly lahko naštevam forever. Včasih se preprosto usedem sredi ulice na tla (ali sredi parka) in opazujem ljudi, ki prihajajo mimo. Svašta...ampak res svašta.Tolk barv, oblik, vzorcev, načinov hoje, govora, jezikov. En dan sem opazovala eno elephant debelo gospo kako je pojedla 3 elephant ears (testo s cimetom in rjavim sladkorjem v velikosti pice) in sem se počutla ful seksi in skinny :D Stisne me ko vidim kakšen parček, ki se krega kdo ima koga raje (that's what i always loved to do!!). Stisne me, ko pride k meni družina in si hčerkica da naredit hair wrapping in ji mamca svetuje pri izbiri barv...in si mislim where is my mom? :/

Above it all sem postala adrenaline junkie. Par dni nazaj sem ugotovila, da je gugalnica (taka za odrasle) najboljša reč na svetu. King da ka-prihajam soon! Ko sem v doubtu al pa kakorkoli pa samo plešem in je use super. No matter ali delam, ali kuham, ali sem v mcdonaldsu, ali sredi clevelanda...ali sem na plesišču...pomaga! and it feels great ;)

Zajemam z veliko žlico vsako drobnarijo ki mi pride na proti in potem z velikim cedilom cedim tisto, kar je res vredno in pustim, da tli. In je toplo v srčku.

Vse čez lužo vas lepo pozdravljam, tisti, za katere pa na pomolu na katerem preživim svoje pretuhtajoče momente in večere strmim v zvezdice in si mislim, da naj vas pozdravijo na drugi strani, pa itak veste. Poljubljam in objemam. Ljubim in radujem. Na gasa in max.

Nea

sreda, 6. julij 2011

I'm nobody's little weasel

Bonjour! Sedim v Subwayu in grešim. To si privoščim k imam day off...footlonga s piščancem, bučkami in sirom namreč...če se imam tisti dan zelo rada vzamem še cookie z belo čokolado. Depends :) Čakam na svojo pošiljko iz threadlessa in asosa, ki jo bom vzela čez prb. 15 min in potem happyhippo-ala naokrog in spet čekiram poceni karte za florido, pa zlagam dinarčke na stran za polnjenje mojih dveh prelepih novih makeup kufrov in drugi kupček za potovanja, pa darila in tako naprej. Zadnjih par dni smo delali kot živale, ker je biu praznik in to..ampak plus teh reči je, da se nabere kar nekaj napitnin.
Drgače sem imela ta teden training iz karikatur in klesanja imen v les in kovino...saj ima naša firma, Kamans art shoppes kle namreč "skupine" Body art, Wood artisti in te reči (ne vem kak se jim reče ups), Caricatures and portrait artisti in airbrush artisti. Jaz domujem v skupini body artistov, vendar moram znati vse reči, saj je treba ponavadi uskočit namesto koga, oziroma delaš kakšen dan na teden kje drugje, kar je u bistvu super, ker je delo manj enolično. Delo je super in razen odgovarjanja na poneumljena uprašanja napornih velikih black družin ipd. nimam čist nič proti njemu. Pridno si vježbam roko, tako za risbo kot poslikavo obraza. Mislim, da se ne bi mogla učit na čem boljšem kot na migutajočih malčkih. Tudi v risanju karikatur in portretov ful uživam in abowe it all...se skos ogromno učim. Eden izmed največjih preskokov, ki se mi je zgodil kle poleg tega, da se učim novih tehnik in prijemov je to, da si vsak dan bildam samozavest kar se tiče podajanja in prodajanja moje umetnosti. Lepo je videti, ko s tem kar počneš osrečuješ ljudi..in druga reč-delam v super teamu in nikoli si nisem predstavljala, da bi lahko funkcionirala v teamu tolkih kreativcev. Ah, ja!! :))
V svojih off dnevih hodim k miss W. na makeup lessons in se pridno vježbam. No do zdej sem bila enkrat. Wendy je ena izmed tistih oseb, ki bo tako kot mnoge svobodne duše med nami vrjetno umrla sama z 9imi mačkami in kupom modrosti pri srčku. Je ena izmed tistih oseb, ki ima vedno pri sebi kolač (topel lepo prosim) polnjen s čokolado ali čim sladkim. In je ena izmed tistih oseb, ki ima true artist spirit in, ki res obvlada, kar počne. Rada sem pri njej in rada se učim.
Ko imam dan off ali ponoči, ko ne morem spati (sej vsi veste, da sem nočna ptica) ponavadi študiram urnike in kako jih usklajevati, saj tako lahko postanem supervisor. Učim se risat na grafično tablco (tuki sem nabavla novo) sam me kr fajn heca! Delam skice za ustvarjarije za novo razstavo, ki bo jo rada izpeljala čimprej k pridem domov(in ja, vem da vam še par dolgujem reči-nisem bila pozabla*). Skratka...sem pridna mravljomuca kot bi rekla Tanč :)
Drgače pa tukaj je biu 4th of july...še zdej sem kr mal fouš temle američanom kok znajo nardit praznik ej...in kr malo m e je blo sram k so me spraševali kako to pri nas zgleda...Povsod je polno družin, bbqja..usi so čist lepo napedenani, pozitivni in praznujejo kot veliki. Dbest! Ko je bil ognjemet in so vsi moji sodelavci woohoojali z družinami, sva z grkom Petom ostala kr tko sama, čist ne dovolj urejena za tak dogodek in oba sva se počutla kot takšna luzerja! Kič gor al dol..usakmu paše ;)
Ena stvar je k me je tukaj sprva presenečala...ampak opažam da se spretno levim v nekaj podobnega.Ljudje tukaj te tok iskreno pohvalijo, vsak tukaj se zaplete s tabo v pogovor in čist ena druga energija je k pr nas k se čekiramo z tolk enih predsodkov. Res se počutim super in ful bolj odprto za ene reči in to je občutek, ki mi je dolgo časa doma manjkal in če sem prišla po samo to, sem naredila vse.
Vsak dan spoznavam čudovite ljudi z raznovrstnimi zgodbami. Pomirjujoče je vedit, da imamo vsi ne glede na to iz kot prihajamo enake travme. Vsi skrivamo kakšen del telesa, vsi kdaj s.o.s nujno potrebujemo objeme, vsi se kdaj sekiramo zaradi tistih neverending mozoljev, vsem nam je nerodno govoriti kakšen tuj jezik ali plesati pred vsemi. Vsi imamo strahove in travme in dvome in vsi smo eni taki čudoviti papirji različnih kombinacij.
Ob vseh teh zgodbah veliko mislim na mnoge od vas doma. Z par ljudmi sem si tukaj mogoče celo bližje, kot sem si bila prej. Lepo je začutit spet to bližino z vami! S parimi sem si dlje, kot bi sploh pričakovala...but above this all-vse reči se pucajo in čas je res ena taka reč, k pokaže vse živo in postavi vse na svoje mesto. I'm nobody's little weasel.

Pošiljam vam en velik cmok čez lužo*
Nea

torek, 5. julij 2011

čirulečarule





So drobižkena dejanjca, ki naredijo bumtreskeksplozijo v srčku.

četrtek, 30. junij 2011



V zavetju nekih pogrešanj

ponedeljek, 27. junij 2011

Hey, Jack I knowz where all the good people are!

Čiribum čiribau kaličopkov pozdrav! Moram prznat...se zdejle par dni nisem javlala, ker kot prvo se ni nič drastičnega dogajalo po drugi strani pa je moj lajf v tehle dneh kot en rollercoaster pri ktirem se izmenjujejo dobre in slabe reči iz enega maximuma na drugega. Okolje v katerem sem, me postavlja na preizkušnje, a me hkrati vedno znova »potolaži« in mi utemelji zakaj sem tukaj, hkrati me tisto doma opozarja nase s stalnimi klicaji in vprašaji, zaradi katerih pade marsikatera neprespana in pretuhtana noč. Še dobro, da mi na pomoč priskočijo tukajšnji sončki, sem res vesela, da jih imam in stric captain Morgan.

Danes sem bla v enem takem malem mestecu vs. Vasici, kjer so use štacune outlet...in itak se mi je kr trgalo. Moji plani so bli predvsem bobbi brown makeup čopiči, adidas reči in nekej mac kozmetike, pa itak se kle ne moreš upret rečem ki so blazno počen in kiču, ki nahran usazga od nas. In tko sem šla s svojo opico (denarnco od napitnin ipd, ker če jemljem kartice nimam blazne kontrole tukaj)...in se utaborila že v adidasu. Ko sm nekak uspela nabavt reči sem chillala pr enem ribniku v tej vasici..mislim res je smešno, kr zgleda kot ena kmetija z hardcore štacunami...nakar uleti en mejhen Jamal, ga nisem nisem niti dobro vidla in odnese moj monkey vallet. Fakn damn shitn kakn..predn sm ugotovila kaj se je zgodil, ga itak že zdavnej ni blo več, smrkuc. In pol sem dve uri čepela kot kup nesreče in brala neko M.Higgins Clark bedarijo (res ni gut no) in pol se mi je posvetlo da že čist cel dan nisem nič jedla...heh..mojih slovaških bejb ni blo itak (so se potepale s stricem Murphyjem) tko da sm se nekej časa muzala okol prodajalcev sladoleda, čep se me kdo usmislu in bi mu telepatija delvala na hardcore mucho. No ni se me..:) in pol sem še malo čohala hordo malih gagic v ogradi...nakar sem si rekla, da bom šla v eno restavracijo, povedla situacijo pa kar bo pa bo! In sem to nrdila (ne rabim povdarjat d me je blo sram tok d fjertik, ne?)...no in naletim na eno familijo, ki majo ta biznis tega lokala...v roku 20 min so me posedli za eno ogromno mizo, nad katero je biu los (kripi) in sem mela na tej mizi useh možnih vrst piščanca pa mac and cheese, pa ene take male jabolčne pitice z vanilijevo kremo in sladoledom pa cheesecake pa cheese on a stick pa ene male hot doge pa neke pleske in homemade french friese z cheddar sirom, pa pečeno zelenjavo in en kup solat in juh...skratka, mislim da nikol v lajfu nisem bila taka kroglca (itak sm pojedla use, kr me je blo sram pusitt če so me gostil kot princesoslavo?!, dooh). Tko da Jacku Johnsonu odgovarjam na komad »Where all the good people go?« da so se kle utaborili, bi priložla map, pa ga ne najdem! J bom!

Pogrešam vas par zelomočno (pa sej to veste, tisti ki vas kr se vam itak kolca skos al pa vam jst tečkarim s tem). En zamaščen sončkast objem z mojimi predelanimi ročicami hihi...cmok*

Nea

četrtek, 23. junij 2011

O Wendy in o vzstrajnosti.






Danes nas je na šiht obiskala Wendy, iz Kalifornije, ki je master v poslikavah obraza in nenormalno dobra make up artistka. Wendy je za nas pripravla training iz novih trendov poslikav otroških obrazov. Mislim, da ne rabim poudarjat, da smo se pred njo usi skor skrili in, da ma bejba tako mirno roko da ne morem vrjet in da obvlada use možne reči, tko da je blo res super. Potem ko se je folk razkropil naokrog, sem šla z njo o kavo in sva mal čvekale. Povedala mi je, da je z face paintingom začela, ko je delala v enem parku kot čistilka in med pavzami risala v skicirko in tako so jo opazili in ji dali priložnost...in zdej uči take smrkljce kot smo mi po celi Ameriki in že 10 let totalno obvlada sceno. Zraven je mela ogromno enih albumov in tko sem pograbla ene z njenimi makeupi, ob čemer mi je pa itak padla čeljust dol. Zmenle sva se, da lahko ta mesec, ko bo tukaj hodim k njej na privat classe in me bo učila njenih tehnik. Oh, happy day. oh, damn...i is such a happy little girl :)
Wendy je lep opomin nato, kako se vzstrajnost obrestuje. In lep klicaj na to, da te nekatere reči poiščejo same in, da ko jih začutiš in se v njih najdeš vztrajaš...in se ti vrne. Sigurno.

Na fotkah: na prvi fotki je Dan, ko masterpieca karikaturco, na tretji sem s sodelavko Jadeline, na ostalih je Wendy med trainingom, na zadnji pa smo en del grupe Kaman's art artistov med izobraževanjem.


Cmok cmok in lep dan!

Nea ;*

sreda, 22. junij 2011

D' u wanna add glitter to your artwork?


Boo. Se oglašam z eno packo od bloga, toliko da pošeram magic, ki se je včeraj naredil v parku. U gotta love amusement parks at night, really! To je un del šihta, k se ti zdi da kr nisi več utrujen in ko ne vidiš nobenih tečkarij več!
Učiraj smo delali kr črni, ampak uno resno. In ne vem al je bla poplava kiča hotečih ampak čisto vsi so na zadnje uprašanje, ko narediš air brush, henna tattoo, poslikavo obraza "do u wanna add glitter to your artwork?" odgovorili yeees! :D Tko da je blo eno tako kičasto tečkasto uzdušje. Ena mamica strašno pujskaste bejbike iz Oklahome me je nadrla da ne pusti da ji naredim kitko, ker sem iz Evrope in mi je dala tolk zagona, da sem jih pletla ceu večer kt pri norcih! Mckenzie in Nick sta delala na aibrushih, jaz in Tori (omg res jo morem hitro postat, ker je tako zanimiva punca d fertik) pa na body artu in ostalih rečeh. Poleg tega smo nrdile en kinky joke pred strankami (ampak ni bilo tako hudo) pa so nas grdo gledle, ker se folk tukaj ne šali na tak način :) Potem je prišla še Jamie (šefica) in nas gnala k take pujske. Skratka luda kuča. And then one wonderful thing happened....
Začel je deževat....in to uno NA POLNO....
in bla je tema in cel park v lučkah (sej pravim, da ko se dan prevesi v noč in ko si v parku, se ti zdi naenkrat vse vredno) in mogl smo pospravit use reči. Spet se je celotna energija razpršila okol...in ko smo use pospravl smo plesali po dežju...I'm singin in the raiiiin...and i'm happy again. Tori je plesalka drgače...ona me spomni na ta del mene. Damn it was so good. in to smo počeli tok časa, da smo bli čist mokri. In potem je bil tko uno ful na glas (iz unih cp ghetto blaster zvočnikov) frank sinatra, My way. Ah, damn. Ta old school park, naši čist poribani, opečeni prsti, vsi smo plesal k pri norcih. Njoro.

And then in one quick moment i felt it for the first time. I wanted to dance with him so much. Miss him. My zane <3

Yes there were times I'm sure you knew
When I bit off more than I could chew
But through it all when there was doubt
I ate it up and spit it out, I faced it all
And I stood tall and did it
MY WAY.




**
Nea